Šola v naravi v 5. razredu
V tednu od 1. do 5. marca 2021 smo imeli petošolci šolo v naravi, ki je bila tokrat zaradi pandemije koronavirusne bolezni (Covid 19) malce drugačna. Potekala je namreč v šoli. Dan smo običajno začeli z video srečanji z učitelji CŠOD Štrk s Ptuja, nato pa smo imeli različne dejavnosti v učilnici ali na prostem. Poleg učiteljev Doma Štrk, Nataše, Danice, Nade, Tomislava in Alekseja, sta bili z nami tudi razredničarki Mojca in Aleša.
V ponedeljek nas je v uvodu pozdravil in nagovoril vodja doma Aleksej Kuzmin in nam predstavil Dom Štrk. Sledilo je predavanje o mestu Ptuj. Odpravili smo se tudi na virtualni sprehod in si ogledali vse večje znamenitosti tega najstarejšega mesta v Sloveniji. Naslednjo uro smo se pogovarjali o korantu oz. kurentu, ki je doma na Ptuju. Kurent je pustna maska. Njegova simbolična vloga je, da v pustnem času odganja zimo.
Ob koncu predavanja smo dobili nalogo, da iz naravnih materialov naredimo pernatega ali rogatega kurenta. Odpravili smo se v gozd, kjer smo se razdelili v skupine ter se lotili dela. Nastali so zelo izvirni izdelki.
V torek zjutraj smo imeli predavanje Potovanje po vesolju, kjer smo se naučili veliko novega. Pogledali smo si tudi zanimiv posnetek, kako na vesoljski postaji člani posadke opravijo običajno jutranjo toaleto, videli pa smo tudi notranjo opremo, ki je prav posebna. Tudi planete in zvezde smo spoznali bolj podrobno.
Nato smo se pogovarjali o podnebnih spremembah, kaj jih povzroča, in kako lahko mi kot posamezniki preprečimo nadaljnje širjenje škodljivih vplivov na okolje. Izvedeli smo, da se bo morska gladina v naslednjih desetletjih, če se bo ozračje še naprej tako skokovito hitro segrevalo, zvišala od pol do enega metra. Nad tem podatkom smo se vsi zelo zamislili. Za nalogo smo dobili, da izpolnimo delovni list »Koliko jaz prispevam k zmanjševanju podnebnih sprememb?«
Zadnji dve šolski je potekala predstavitev ponedeljkove naloge. Vsaka skupina je ob projekciji fotografij predstavila svojega kurenta. Kriteriji za uspešno opravljeno nalogo so vsebovali elemente, ki jih mora imeti kurentova oprava, ti pa so: čevlji, gamaše, ovčji kožuh, zvonci, maska z rogovi in dolgim rdečim jezikom, ježevka ter pisani trakovi. Vse skupine so nalogo uspešno opravile.
V sredo smo spoznavali vodovje Ptujskega polja. Odpravili smo se na virtualni sprehod od Doma Štrk, mimo Mlina Korošec, ribnika, potoka Grajena vse do Ptujskega jezera. Tam smo si ogledali čistilno napravo, dve hidroelektrarni in sončno elektrarno Formin. Ustavili pa smo se tudi v Krajinskem parku Šturmovci.
Naslednjo uro nam je učitelj predstavil veslanje z Dragon boatom oz. zmajevim čolnom. Izvedeli smo vse o posadki in opremi veslačev ter ostale zanimivosti o tem čolnu, čigar domovina je Kitajska. Okrašen je z zmaji. Izvedeli smo, da zmaj predstavlja simbol mesta Ptuj, in da je zmaja v viteški opravi pokončal sveti Jurij, ki ima tudi simbolično vlogo.
Zadnji dve šolski uri smo se odpravili k reki Temenici in izpolnili naloge na delovnem listu. Izmerili smo temperaturo zraka in vode; ugotavljali značilnosti vode (vonj, barvo, onesnaženost), širino reke, dostop do obale, rastje ob vodi ipd. Na koncu pa je do izraza prišla tudi naša ustvarjalnost, ko smo ob opazovanju reke narisali svoj pogled nanjo.
Četrti dan, v četrtek torej, smo spoznavali znamenitosti Ptujskega polja in spregovorili o skrbi za zdravje v naravi. Tudi ti dve predavanji sta bili zelo zanimivi in poučni. Naučili smo se, da moramo biti pozorni, katere sadeže in gobe nabiramo v naravi, nekatere so namreč zelo strupene. Spoznali pa smo tudi, da so v naravi tudi živali, ki so nevarne in jih moramo zato pustiti pri miru. Napadejo oz. branijo se samo, ko se počutijo ogrožene. Med nevarnejše prebivalce gozda in travnikov pa štejejo klopi, ker prenašajo številne bolezni. Zato se moramo po vsakem obisku gozda ali travnika temeljito pregledati.
V nadaljevanju smo spoznali znamenitosti Ptujskega polja, podnebne značilnosti, poseljenost ter še bolj natančno spoznali gospodarske panoge, predvsem kmetijstvo. Izvedeli smo, da prevladuje intenzivno kmetijstvo, in da ima lahko posamezna kmetija za delo na poljih kar od pet do šest ogromnih traktorjev. O Ptujskem polju zdaj vemo že skoraj vse.
Na koncu smo preverili odgovore na delovnih listih, ki smo jih dobili v torek in sredo. Ta dan smo še posebej uživali, ker smo odšli v gozd in s pomočjo ščipalk, ki so ponazarjale ptičje kljunčke, po skupinah sestavili prava pravcata ptičja gnezda.
Zadnji dan, petek, pa je bil bolj športno obarvan. Na začetku smo poslušali zanimivo pesem o kolesarjenju, ob ritmih katere smo tudi zaplesali. Nato smo se pogovarjali o sestavnih delih kolesa, o opremi kolesarja in o elementih kolesarkega poligona. S pomočjo video posnetkov smo se spregovorili o napakah, ki so jih v vožnji s kolesom delali drugi učenci. Po predavanju o kolesarskem poligonu, smo se podali v preteklost in spoznali zgodovino kolesarstva, od nastanka prvega kolesa pa vse do današnjih različic. Zadnji dve uri smo imeli tekmovanje v izdelovanju ladjic. Ob delu smo se zelo zabavali in celo podrli rekord v številu izdelanih ladjic, ki je veljal do sedaj.
Ta šola v naravi je bila res posebna. Zelo smo zadovoljni, da smo jo izpeljali kljub omejitvam zaradi koronavirusne bolezni. Naučili smo se veliko novega o Ptujskem polju. Neprecenljivo pa je to, da smo se s sošolci in učiteljico, po štirih meseca učenja na daljavo, končno spet družili in skupaj preživeli zanimiv in prijeten teden v šoli.
Lana, 5. a in Svit, 5. b
