V majhnem plašču besed- srečanje najboljših literatov osnovnih šol

 

 

 

 

 

Prava pesem se piše sama,
prava pesem se bere sama,
prava pesem je kakor mama,
od življenja samega dana,
z rano in rožo zaznamovana
in ena sama.
Prava pesem se piše zjutraj,
prava pesem se piše čez dan
in se piše, kadar se piše seveda,
na večer in se piše ponoči,
prava pesem se piše noč in dan,
prava pesem se piše, kadar ni môči
srcu biti nič drugega kakor beseda
in vsebeseda.
Šele potem, če ti sreča v besedo kane,
šele potem, če beseda beseda ostane,
šele potem, če ti je kdo ne ukrade
in če med ničbesedami ne propade,
pesem (mogoče prava) nastane
zate in zame.

 

 

 

 

 

Banner2
Pavček 2

V majhnem plašču besed- srečanje najboljših literatov osnovnih šol

V četrtek, 31. maja 2018, sem se udeležila območnega srečanja najboljših literatov iz osnovnih šol. Dogodek se je odvijal v sklopu 41. dolenjskega knjižnega sejma v Galeriji Krka v Novem mestu. Gostja srečanja je bila prevajalka in pesnica Jelena Isak Kres. Izbrani literati iz osmih osnovnih šol smo predstavili svoja literarna dela, za katera smo prejeli tudi posebna priznanja.

                                                                                                               Antonela, 9. a

 

20180531 181150 001 2

Besede ljubezni

Če je poezija hrana ljubezni,

zakaj stradaš?

Zakaj ti ni všeč grenko,

če za njim dobiš sladko?

Nočeš poskusiti niti grižljaja,

nočeš brati mojih besed,

zate so nesmisel.

A te besede so moj svet,

te besede so vse, kar poznam,

one so vse, kar ti lahko dam.       

Vsaka izmed njih opisuje kanček ljubezni,

malo sladkega,

malo grenkega,

malo bolečine

in malo strasti,

prepletene z žalostjo,

ker tebe ni.

Pa ti napišem še sto novih besed,

z istim pomenom,

tebe ne gane,

zato mi pravijo, da nisi zame.

Tako se konča?

Nisem te še pozabila,

nisem še obupala.

Ne!

Dokler ne napišem,

vseh besed,

ki ti bodo segle do srca.

 

Vodi me

Vodi me z roko v roki,

nazaj v september,

nazaj med listje, ki šumi,

vodi me po oni poti,

kjer si hodil ti.

Vodi me po spominih,

vodi me onkraj,

hočem iti nazaj v hladni september,

v pusti kraj,

pelji me nazaj.

Da bom zopet upala,

da zgodba se ponovi,

da ko pride september,

prideš z njim tudi ti.

Da spet začutim lahni veter,

da se poslovim,

da še zadnjič vidim tebe

in se spominom prepustim.

Spletna stran OŠ Toneta Pavčka uporablja piškotke. Ti ne shranjujejo Vaših osebnih podatkov. Več o piškotkih ...