Učenci 4. a in 4. b so imeli v četrtek, 21. 9. 2017, tehniški dan. Pri Kartuziji Pleterje smo si ogledali Muzej na prostem, samostan, drevesne vrste v gozdu, sodelovali v delavnic peke kruha in izdelave glinenega petelinčka. Skrbnik Muzeja na prostem, gospod Simon Udvanc, nas je popeljal do samostana Kartuzije Pleterje. Ogledali smo si obzidje samostana in se pogovorili o območju tišine. G. Udvanc nam je predstavil način življenja in dela kartuzijanskih patrov. Popeljal nas je tudi v gregorijansko cerkev, kjer smo poslušali posnetek petja menihov. V hiši, kriti s slamo, smo si ogledali črno kuhinjo. Babica Tatjana je zakurila kmečko peč. Povedala je, kako so nekoč gospodinje kuhale. Videli smo lončene lonce, lončene sklede, sklednik, burkle. Vohali smo dim, ki se je valil po prostoru in pričaral doživetje črne kuhinje. Zamesili smo vsak svoj mini kruhek in ga dali hajat k ognjišču. Preselili smo se v »hišo« in si ogledali toplo krušno peči. Babica Tatjana nam je predstavila, kako so se preživljale številčne kmečke družine. V majhnem prostoru brez televizije in računalnika, ob vohanju dima, je bilo prijetno in domače. V hiši smo si ogledali še izbo, stare predmete in pohištvo.
V gozdu nad muzejem smo z lovcem Matevžem spoznavali drevesne vrste in si ogledali lisičje luknje. Na travniku za hišo smo se igrali staro otroško igro metanje podkev in z lovcem Matevžem, ki je zaigral na kitaro, zapeli nekaj pesmi. Pod senikom smo spoznali delo lončarja, ki je bil v starih časih za tiste kraje značilen poklic. Sami smo izdelali vsak svojega glinenega pojočega petelinčka. Pri delu nam je pomagal g. Simon. Petelinčke smo odnesli v šolo. Ko se bodo posušili, jih bomo spekli v peči in z njimi igrali pri pouku glasbene umetnosti. Na kmetiji smo si ogledali še svinjake, kozolec, pod, kaščo, mlatilnico. Na podu smo »škupali« slamo in spoznali, kako naporno je pripraviti snope za slamnato streho. Največja zanimivost pa je bilo stranišče na »štrbunk«. Tega si danes ne znamo več predstavljati. Na dvorišču so se med nami sprehajale tudi kokoši, petelin, goske in koze. Ob koncu obiska so bili pečeni tudi kruhki. Vsak je dobil svoj kruhek. Bilo je slastno. Čas je ob lepem jesenskem vremenu prehitro minil in žal je zmanjkalo časa, da bi si vsi učenci kupili spominke, saj smo se morali vrniti v šolo. Tehniški dan je bil zelo zanimiv, saj smo podoživeli življenje na kmetiji pred dvestotimi leti.
Mojca Starešinič
