V petek, 27. 1. smo obeležili mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Pred 78 leti so namreč vojaki Rdeče armade osvobodili zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz, ki ga je preživelo zelo malo taboriščnikov. V to taborišče naj bi bilo pripeljanih tudi približno 2000 zapornikov iz Slovenije, zato je to tudi del naše zgodovine.
Holokavst je sistematično uničevanje Židov oziroma Judov. Na šoli smo se v okviru pouka zgodovine na ta dan pripravljali nekaj dni. Pri urah zgodovine sva učitelja zgodovine v 8. in 9. razredu razložila in se z učenci pogovorila o značilnostih vsakdanjega življenja na okupiranih območjih pod nacistično Nemčijo in kako so to okupacijo doživljali Židje. Učiteljica Maša je tudi predstavila osebne slike iz Auschwitza.
Učenci so nato na spodnje teme pripravili predstavitve in v razredih predstavili svoje izdelke ter razmišljanja:
– o nűrnberških zakonih kot osnova za preganjanje Židov v Nemčiji v 30-ih letih 20. stoletja;
– razmah koncentracijskih taborišč po Evropi na zasedenih območjih;
– življenje Židov v getih v evropskih mestih;
– življenje in usoda Židov v koncentracijskih taboriščih;
– usoda Židov v številkah;
– usoda Židov na Slovenskem.
V petek smo po šolskem radiu prebrali objavo nato pa si v 8. in 9. razredu smo ogledali dva filma na temo holokavst. V 8. razredu so si učenci ogledali film Deček v črtasti pižami, v 9. razredu pa film Pianist.
Nekaj njihovih misli in razmišljanj po ogledu obeh filmov:
Meni je bil film ”PIANIST” zelo zanimiv,saj sem bolj podrobno izvedel kako so civilisti in predvsem Židje doživljali drugo svetovno vojno.Edino kar pa mi ni bilo razumljivo in normalno ko so prišli v stanovanje nemški vojaki in vrgli človeka čez balkon ki je bil na vozičku, ker ni mogel vstati. (Tadej, 9.razred)
Film Pianist mi je bil že od začetka dokaj zanimiv, ker temelji na avtobiografski knjigi in resničnih dogodkih. Moram priznati da je nekaj prizorov (npr. ko sta pri večerji dva Nemca vrgla dedka na vozičku z balkona) naredilo močan vtis, film v celoti pa mi je približal vojno. Priporočam ga vsem, ki jih zanima druga svetovna vojna. (Ana, 9. razred)
Film je bil zelo zanimiv, saj prikazuje 2. svetovno vojno skozi oči Judov, po čemer se razlikuje od ostalih. Na trenutke je strašen, ima pa pomembno sporočilo. (Rok, 9. razred)
Ob filmu sem se počutil slabo, ker so zmerjali žide in so imeli žide kakor, da oni uničujejo svet,
Lepo pa mi je bilo ko je Bruno pomagal Šmuelu npr. igral se je z njim in mu nosil hrano. (Drago, 8. razred)
Film je težak in grozen, imela sem mešane občutke med grozo, jezo in žalostjo. A zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo prihodnost.
Pa še to o katerem fantu govori film? O Brunu ali o Schomu? (Tinkara, 8. razred)
Film se mi je zdel zelo poučen saj nam pripoveduje kako lahko samo zaradi ene same osebe in njegovega vpliva ubijejo kogar hočejo. Film nam tudi pove da naj se med seboj ne razlikujemo po rasi, barvi las, oči… In naj živimo v sožitju, saj smo vsi ljudje enakopravni. Tako kot je deček Bruno mislil, da imajo za sosede kmete, imeli pa so Jude. Ampak on je s Šmulom postal prijatelj in dokazal, da Judje niso tako slabi kot nekateri ljudje mislijo. Dokazal je, da nam Judje nočejo nič slabega samo druge vere so kot mi, zato se ni treba med seboj sovražiti in razlikovat. (Neža, 8. razred)
Jaz mislim, da je zelo kruto, kar je delal oče od Brunota, saj je zažigal in pobijal ljudi, ki mu niso naredili nič žalega. Ralf (oče od Brunota) je svojemu sinu tudi govoril da so ti ljudje v bistvu samo živali. To je zelo grozno, kar se je zgodilo tem ljudem! (Martin, 8. razred)
Film se mi je zdel zelo žalosten, ampak tudi zanimiv. Mislim, da je dobro da smo ga gledali, ker najverjetneje nekateri niso vedeli, kaj se je dogajalo v tistih časih. Iz tega filma smo se marsikaj naučili in videli, da je lahko za nekaj tako velikega kriv en sam človek in da se take stvari dogajajo ljudem samo zaradi drugačne vere ali barve kože. Spoznala sem, da je zelo pomembno da se med seboj spoštujemo in zavedamo, da smo vsi enakopravni in da si nihče ne zasluži iti čez to, kar so šli ti ljudje. (Maša, 8. razred)
Film je bil pretresljiv, zanimiv. Začetek je bil malo dolgočasen, konec pa žalosten. Samo zaradi enega človeka, lahko umre milijone ljudi. (Žiga, 8. razred)
Ob gledanju filma sem užival. Film me je navdušil, vendar ni bil nič “rožnat”. Tako ravnanje z nič krivimi ljudmi ni primerno, upam, da se česa takšnega nikoli več ne zgodi. Konec je bil žalosten, začetek pa meni osebno nezanimiv. (Jure, 8. razred)
Moje mnenje o filmu je, da si Bruno ni zaslužil smrti. Ne zdi se mi pošteno, da je Bruno umrl zaradi očetovih napak in očetovih mišljenj. Mislim tudi, da je žalostno, da so obsojali Žide, ki niso bili krivi za nič. (Elza, 8. razred)
Ta film je zelo čustven, še posebej ko se zaveš da se je to res dogajalo. Mislim da ima film zelo pomembno sporočilo. Ob gledanju sem se počutila žalostno, saj si ne morem predstavljati, kako težko bi mi bilo življenje če bi se to dogajalo meni. (Neja, 8. razred)
Film mi ni bil ravno všeč, ker sem videla, kakšne krute stvari so se dogajale v preteklosti. Mučeni ljudje niso bili nič krivi za to, kar se jim je zgodilo. Zgodba nam je lahko za spodbudo, da se takšna stvar nikoli več ne ponovi, ker smo vsi ljudje različni, a noben manj vreden od drugega. (Neja, 8. razred)
Film mi je bil všeč zaradi zgodovinske podlage. Počutila sem se žalostno, zaradi dogajanja. (Manca, 8.razred)
O filmu Deček v črtasti pižami menim, da se to ne bi smelo dogajati ne v preteklosti in ne v prihodnosti. Nihče nima pravice nikomur vzeti življenja. Vsi smo odgovorni za mir na svetu. (Ema, 8. razred)
Film mi ni bil ravno všeč, saj je imel zelo žalostno vsebino. Lepo je bilo, ker sta se dečka spoznala in se družila. Konec pa bi jaz spremenila v srčen zaključek da bi dečka ostala prijatelja in ne bi noben umrl. (Klara, 8. razred)
Film Deček v črtasti pižami mi je bil všeč, čeprav je bil zelo žalosten. Naučil me je, da smo si ljudje med seboj različni, vendar se moramo spoštovati. (Biserka, 8. razred)
Nekaj utrinkov: https://photos.app.goo.gl/L2PpVWKuB4EjNqvt7
Mentorja: Maša Mohorko in Igor Zadravec
