Učenci 1. b razreda so v petek, 6. 6. 2014, prenočili v šoli. Pred dnevi so v razred dobili pismo. Pisal jim je Indijanec Hrabra noga in jih povabil na indijansko zabavo. Učenci so se nanjo pripravljali ves teden. Izbrali so si indijanska imena, izdelali so talismane, lovilce sanj, perjanice, naučili so se streljati z lokom in zaplesati indijanski ples. Vse te naloge jim je Indijanec Hrabra noga dnevno pošiljal v obliki pisma, ki se je vsako jutro znašlo v totemu v razredu.

V petek pa so učenci po končanem pouku odšli domov in se nato s potovalkami vrnili v šolo ob 18.00. Veseli in nasmejani so komaj čakali, da se zabava začne. Nadeli so si perjanice, talismane ter si obraze po indijansko poslikali. Staršem so se predstavili kot pleme Veselih veveric.

Največje presenečenje zabave je bil Indijanec Hrabra noga. Ko je z mogočnim glasom pozdravil male prijatelje s pozdravom: »Ale, ale, čike tonga, basm balua!« je prisotnim zastal dih. Pozorno in natančno si je ogledal indijanski ples prvošolcev in jih pohvalil. Skupaj so popili še zdravilni indijanski napitek, ki blagodejno vpliva na počutje in zdravje. Preden se je poslovil, so mu otroci izročili darilo in pisma, ki so jih zanj napisali, on pa jim je podal namig, da se v bližini šole nahaja čisto pravi zaklad.

Učenci so z navdušenjem hodili po skrivnih indijanskih poteh, izpolnjevali zahtevane naloge in iskali zaklad. Medtem so starši v šoli pripravili večerjo. Lačni iskalci zaklada so se iz gozda za šolo vrnili s skrinjo, polno indijanskih medalj. Kako zelo je teknila indijanska pojedina!

Po večerji so se odpravili na zelenico pred šolo, se igrali indijanske igre in se sprehodili do Češnjic. Napočil je čas za pripravo postelj. En dva tri se je učilnica spremenila v spalnico. Še malo prepevanja in kramljanja ob ognju in napočil je čas za spanje. Ščetka, zobna pasta, pravljica in sladke sanje! No, tako hitro ni šlo, nekaterim je vznemirjenje minulega dne še nekaj časa burilo domišljijo in odganjalo sanje. Noč je minila mirno.

Ob 7. uri so bili že vsi oblečeni, umiti. Pospravili so postelje in spalnica je ponovno postala učilnica. Nato so se odpravili v Mirno Peč po sveže krofe za zajtrk. Sprehod po svežem zraku jih je osvežil in dokončno prebudil. Zadovoljni so pričakali starše in se poslovili.

Iskrena hvala Indijancu Hrabra noga in njegovim pomočnikom, ki so nam pomagali pri izvedbi nepozabnega dogodka.

 

Staša Hočevar Zajc

Dostopnost