V torek, 23. 4. 2013, smo se učenci devetega razreda odpravili na Primorsko. Ob 6.35 smo se izpred šole odpeljali proti Trebnjem do Ljubljanskega barja, ki je nastalo iz usedanja sedimentnih kamnin. Barje je močvirnato, ljudje, ki so na tem območju živeli, pa so se imenovali mostiščarji. Pot nas je po avtocesti vodila skozi Vrhniko do Kopra.
V Luko Koper smo prišli ob 8.55. Sprejel nas je vodič, ki nam je predstavil delo v največjem slovenskem pristanišču , ladje, tri bazene, na katere se deli, tovor, ki ga uvažajo in izvažajo iz drugih ;držav in v druge države. Vse to smo si lahko tudi ogledali, saj smo se po Luki Koper peljali z avtobsom.
Po končanem ogledu smo se odpeljali do Sečoveljskih solin. Ležijo na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, merijo pa približno 700 ha. Tamkajšni vodič nas je vodil po obrežju bazenov, kjer gojijo in vsako leto pridelajo kar nekaj ton soli. Razložil nam je postopek pridobivanja, shranjevanja in porabe soli ter nam predstavil žive dejavnike. Nekateri izmed njih živijo v bazenih kjub visoki koncetraciji v vodi, namreč ta je 20–23 g/l. Kot zanimivost je omenil solinskega rakca, edino žival, ki preživi v 7- kratni slanosti našega morja.
Končna točka naše ekskurzije je bil Park Škocjanske jame. Vodička nas je popeljala po temačnem predoru, osvetljenem z nekaj lučmi, do večjih in manjših jamskih dvoran. V njih nam je predstavila in pokazala najbolj značilne stoječe in viseče kapnike, ki so značilni za Škocjanske jame. Nekateri kapniki imajo svoja imena, npr.: Romeo in Julija, Božiček, Zmaj, Medved … Izvedeli smo tudi, da je bila jama pred mnogo leti vsa pod vodo. Še danes skozi njo teče reka Reka.
{pgslideshow id=42|width=610|height=360|delay=1000|image=L|pgslink=1|random=1}
Klara, 9. r.
