Select Page

Od leta 1999 je sprejet koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli. Ena od najpogosteje uporabljenih definicij na svetu je definicija, ki je zapisana v ameriškem Zakonu o izobraževanju nadarjenih iz leta 1978. Po tej definiciji so nadarjeni ali talentirani tisti otroci in mladostniki, ki so bodisi na predšolski stopnji, v osnovni ali srednji šoli pokazali visoke dosežke ali potenciale na intelektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstvenem ali umetniškem področju in poleg rednega šolskega programa potrebujejo posebej prilagojene programe in aktivnosti.

KONCEPT ODKRIVANJE IN DELO Z NADARJENIMI UČENCI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI

ZNAČILNOSTI NADARJENIH UČENCEV

Raziskave kažejo, da imajo nadarjeni učenci nekatere osebnostne lastnosti, ki jih ne najdemo pri drugih učencih ali pa so pri nadarjenih bolj izrazite. Osebnostne lastnosti, ki jih najdemo v skupini nadarjenih, se nanašajo na različna področja: miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko, socialno-čustveno. Najbolj tipične so naslednje:

MISELNO SPOZNAVNO PODROČJE: 

– razvito divergentno mišljenje (fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboracija),

– razvito logično mišljenje (analiza, abstrahiranje, posploševanje, sposobnost sklepanja),

– nenavadna domišljija,

– natančnost opazovanja,

– dober spomin in

– smisel za humor.

UČNO-STORILNOSTNO PODROČJE:

– široka razgledanost,

– visoka učna uspešnost,

– bogato besedišče,  

– hitro branje,

– spretnost v eni od umetniških dejavnosti (glasba, ples, risanje, dramatizacija, itd.) in

– motorična spretnost in vzdržljivost.

 MOTIVACIJA:

– visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti,

– radovednost,

– raznoliki in močno izraženi interesi,

– vztrajnost pri reševanju nalog,

– visoka storilnostna motivacija in

– uživanje v dosežkih.

SOCIALNO-ČUSTVENO PODROČJE

– nekonformizem,

– močno razvit občutek za pravičnost,

– neodvisnost in samostojnost,

– sposobnost vodenja in vplivanja na druge,

– izrazit smisel za organizacijo in 

– empatičnost.

Čim bolj dosledno se kažejo posamezne lastnosti pri učencu, tem bolj verjetno je, da je nadarjen.

ODKRIVANJE NADARJENIH UČENCEV naj bi potekalo po treh stopnjah:

  1. evidentiranje,
  2. identifikacija ter
  3. seznanitev in pridobitev mnenja staršev.

1. EVIDENTIRANJE poteka po naslednjih kriterijih:

– učni uspeh  učenec dosledno izkazuje odličen učni uspeh (v 1. triadi se upošteva opisna ocena),

– dosežki  izjemni dosežki pri likovni, glasbeni, tehnični, športni in drugih dejavnostih,

– učiteljevo mnenje  ki si ga je o učencu oblikoval med vzgojno-izobraževalnim procesom,

– tekmovanja  udeležba in dobri rezultati na regijskih in državnih tekmovanjih,

– hobiji  trajnejše aktivnosti, za katere ima učenec močan interes in v katerih dosega nadpovprečne rezultate,

– mnenje šolske svetovalne službe šolska svetovalna služba oblikuje svoje mnenje na osnovi obstoječe evidence o učencu, z vzgojiteljicami iz vrtca, razrednimi in drugimi učitelji, s knjižničarjem in z mentorji interesnih in drugih dejavnosti.

V skupino evidentiranih so izbrani učenci, ki izpolnjujejo vsaj enega od navedenih kriterijev.

2. IDENTIFIKACIJA zajema poglobljeno in podrobnejšo obravnavo evidentiranih učencev in vključuje naslednja merila:

a) ocena učiteljev ocenjevalna lestvica nadarjenosti;

b) test sposobnosti  individualni ali skupinski test (npr. WISC, Ravnove progresivne matrice …);

c) test ustvarjalnosti (npr. Jellen – Urbanov TCT-DP, Torranceovi testi ustvarjalnega mišljenja …).

Učenca identificiramo kot nadarjenega, če je vsaj pri enem od meril dosegel zahtevani nadpovprečni rezultat.

3. SEZNANITEV STARŠEV IN PRIDOBITEV NJIHOVEGA MNENJA je zadnja stopnja odkrivanja nadarjenih, ko svetovalna služba skupaj z razrednikom seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega in pridobi tudi njihovo mnenje o otroku.

Postopek odkrivanja nadarjenih učencev ni enak v vseh treh obdobjih devetletne osnovne šole. V prvi triadi se izvedeta samo prva in tretja stopnja postopka. V drugi triadi (ali po potrebi v tretji) pa se izvede tudi druga stopnja postopka – identifikacija, ter se ponovno seznani starše in pridobi njihovo mnenje o otroku.

Za učence, ki so bili zaradi različnih vzrokov v postopku odkrivanja izpuščeni oziroma spregledani, se postopek izvede v celoti v drugi ali tretji triadi.