V ponedeljek, 16. 6. 2014, smo se prvošolci odpravili na zaključno ekskurzijo. Po zajtrku smo se z avtobusom odpeljali proti Ljubljani, od koder nas je pot vodila proti Igu na Rakitno. Pred Mladinskim klimatskim zdraviliščem Rakitna smo si ogledali okolico in igrala. Med drevesi smo zagledali lično hiško, na kateri je pisalo Muca Copatarica. Čisto tiho in počasi smo se odpravili k njej, da bi videli, če je muca doma, in preverili, kaj počne. Skozi okno na vratih nam je že mahala v pozdrav. Ko smo prišli do vhodnih vrat, so se le-ta odprla in pred hiško je stopila čisto prava muca Copatarica iz pravljice. Zelo prijazno nas je pozdravila in povedala, da je vesela našega obiska. Učence in učiteljice je vprašala, če redno pospravljajo svoje copatke. Zelo je bila zadovoljna, ker smo ji zagotovili, da jih vestno pospravljamo in čistimo. Svetovala nam je, naj še naprej tako lepo skrbimo zanje, sicer jih bo morala odnesti s seboj in bomo ostali bosi. Muca Copatarica rada poje in posluša pesmice, zato smo ji prvošolci zapeli pesmi Pika Nogavička, Ringa ringa raja (muca Copatarica pa nagaja) in Abeceda. Muca je bila navdušena, zato nam je pripravila čisto pravo presenečenje. Prav vsak prvošolec je dobil lepe nove copatke, podpisane s svojim imenom! Tudi na učiteljice muca Copatarica ni pozabila in zanje prav tako pripravila nove copate. Kako zelo smo se razveselili! Muci smo se zahvalili za prijaznost, ona pa nas je še enkrat obdarila s pobarvankami in z bonboni. Nato smo se poslovili, saj je imela v hiški še veliko copatk otrok, ki jih mora popraviti. Odšli smo na sprehod skozi vas in ponovno prišli do gozda. Med skalami smo zagledali še eno hiško. Bila je res zelo majhna. Ker prvošolci že beremo, smo prebrali napis na hiški in ugotovili, da v njej domujejo škratje. Pogledali smo skozi okenca in v zgornjem nadstropju videli škrata, ki je spal na majhni postelji. Ob postelji je stala majhna miza in majni stoli, na mizi pa skodelice in čajnik. Želeli smo si, da bi se škrat prebudil, zato smo mu zapeli pesem Enkrat je bil en majhen škrat. Bili smo precej glasni, vendar nam ga ni uspelo prebuditi. Ekskurzijo smo zaključili z obiskom slaščičarne, kjer smo si privoščili še kepico sladoleda in se zadovoljni vrnili v šolo.
Mojca Starešinič
