Sreda, 25. marca 2015, ni bila posebna le za mamice. Učenci 1. triade so dobili prav poseben obisk. Obiskali so jih člani društva Sonček (Društvo za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine). Prišli so Mojca, Sašo, Joško, Anže in Jan, spremljali pa sta jih Violeta in Milena. Pripovedovali so nam o svojih vsakodnevnih dogodivščinah, o različnih življenjskih izkušnjah in dejavnostih, s katerimi se ukvarjajo. S svojo energijo, dobro voljo in pozitivno naravnanostjo so nas navdušili.
Članek o obisku “sončkov” si lahko ogledate tudi na spletni strani Društva Sonček:
http://www.soncek-nm.si/domov/
Preberite, kako so njihov obisk doživeli najmlajši.
“Če vidimo invalida, ki ima težave na tekočih stopnicah, mu pomagamo.”
“Invalidi lahko na vozičku igrajo košarko. Lahko tudi smučajo. Tega nisem vedel.”
“Zanimivo mi je bilo, ko sta Mojca in Sašo zaplesala na vozičkih.”
“Osebe s posebnimi potrebami lahko kakšno stvar še bolje delajo kot mi, ki hodimo.”
“Anže je odlično računal!”
“Med seboj si moramo pomagati.”
“Mojca se veliko vozi z vlakom. Vozi se tam, kjer se vozijo kolesa.”
Tudi naslednja razmišljanja otrok lahko za nas, odrasle, predstavljajo zgled.
“Najbolj mi je bilo všeč, ko ste vsi povedali, kako vam je. Tudi če ste na vozičku, ste še vedno ljudje in enaki nam.”
“Najbolj mi je bilo všeč, ko ste pripovedovali o svojem življenju. Naučil sem se, da življenje ni tako lahko.”
“Všeč mi je bilo, da ste nas obiskali. Nisem vedela, kaj vse zmorete. Naučila sem se, da moram prijateljstvo deliti s prijatelji, ki jih še ne poznam.”
Besede otrok so iz srca. In sežejo do srca. Vsem “sončkom”, ki so nas obiskali, želijo lepo življenje, veliko zdravja, da se še naprej zabavajo, lepih doživetij in velikih nasmehov.
Darja Rugelj
