V petek, 29. 5. 2015, se je 30 učencev iz 8. in 9. razreda OŠ Toneta Pavčka, ki smo med letošnjim šolskim letom pri različnih dejavnostih izkazali svoje znanje, prizadevnost in pripravljenost za sodelovanje, skupaj s 6 učitelji mentorji odpravilo na tabor raziskovanja in kreativnosti v Veržej. Tam smo preživeli zadnji konec tedna v maju.

 

 

Že pred prihodom v začasni dom (nastanjeni smo bili v Zavodu Marianum Veržej), smo si ogledali tovarno strešnikov Tondach in mlin na Muri. V petek po večerji nam je gospod Marko Štajner razkazal zemljanke ter tamkajšnji Center domače in umetnostne obrti (DUO), odpravili smo se še na krajši večerni sprehod, v soboto pa smo dopoldne preživeli v lončarski delavnici, kjer smo pod budnim očesom lončarke Urše izdelovali različne glinene okraske ter posode s pomočjo lončarskega vretena.

 

Sobotno popoldne je bilo namenjeno delu po skupinah, ki so se posvetile posameznemu področju. Učenci smo bili razporejeni v 6 delavnic, ki so jih vodili naši učitelji: geografsko, športno, naravoslovno, delavnico o prleškem narečju, ustvarjalno in delavnico nemškega jezika. V naravoslovni delavnici so učenci na učni poti Mrtvice reke Mure spoznavali način nastanka mrtvic, redke in zaščitene rastline, drevesne vrste, značilne za to območje, avtohtone vrste, živali mrtvic … Določali so trdoto, temperaturo,  pH-vrednost vode ter onesnaženost vode z ugotavljanjem prisotnosti nitratov, fosfatov, amonijaka, nitritov, ki v vodo pridejo z gnojenjem, kanalizacijskimi odplakami ipd. V okviru športne delavnice so po Prlekiji in Prekmurju izvedli dve kolesarski turi v skupnem obsegu 80 km. Spoznavali so znamenitosti ob poti ter se odgovorno in pravilno obnašali v prometu. Geografska skupina se je s kolesi odpravila na raziskovanje pokrajine ob reki Ščavnici, ki je ena najbolj onesnaženih rek v Sloveniji. Ob Gajševskem jezeru so učenci izvedli nekatere hidrološke meritve, ugotovili pa so, da je intenzivno kmetijstvo glavni onesnaževalec okolja v tem delu Slovenije. Delavnica nemščine je bila namenjena konverzaciji, spodbujanju učenk k aktivni uporabi jezika. Svoje znanje so preizkusile na izletu v Bad Radkesburg, kjer so se odlično odrezale. Vodilna tema za učence v ustvarjalni delavnici je bila oblikovanje dekorativne posode iz različnih materialov. Učenci so ustvarjali posode iz časopisnega papirja, odpadne volne, starih čipkastih prtičkov in filca, izdelali pa so tudi torbico ali nakupovalno vrečko iz svoje stare majice. Učenci so pri ustvarjanju raziskovali, katere materiale in pripomočke ter ustvarjalne postopke lahko združijo v  izdelavo novih kreacij. Učenci, ki smo bili vključeni v delavnico o prleškem narečju, smo spoznavali značilnosti prleškega narečja, njihove ljudske pesmi in običaje, večino časa pa smo s pomočjo prleškega slovarja ugibali in se s tem tudi naučili nekaj besed v prleškem narečju.

 

Še eno popoldne se je hitro izteklo in že je nastopil večer. Po večerji smo odšli na igrišče, kjer smo igrali nogomet, košarko in odbojko. Po večerni rekreaciji so nekateri odšli v sobe, drugi pa smo se zbrali v dvorani, kjer smo prepevali ob zvokih kitare.

V nedeljo smo deževen začetek dneva popestrili z obiskom Čebelarskega muzeja Krapje, kjer nam je čebelarka na kratko predstavila namen in zgodovino muzeja, povedala pa nam je tudi zanimive podatke o življenju čebel v panjih. Vsak je izdelal svojo svečo iz čebeljega satja, poskusili smo tudi tri vrste medu ter medenjake. Preostanek dopoldneva je bil namenjen delu v že omenjenih delavnicah.

Po nedeljskem kosilu je sledilo slovo od prleških krajev, ustavili smo se le še v bližnji Oljarni Sušec, kjer smo izvedeli veliko zanimivega o življenju in delu v oljarni nekoč in danes. Ob koncu obiska smo poskusili še domač ržen kruh in oljčno olje ter »sir«, ki nastane ob pridelavi olja.

 

Čas, ki smo ga preživeli v Veržeju, si bomo poleg zanimivih doživetij zagotovo zapomnili tudi po odlični hrani ter prijaznih kuharicah in skrbniku Marku v Zavodu Marianum Veržej. Skratka, če vse skupaj povzamem v prleškem narečju: »Bilo nom je lüšno.«      

 

Nina Rozman, članica novinarskega krožka 

Dostopnost