»Vsi smo migranti« ni samo všečen slogan, ampak dejstvo, ki ga v vsakodnevnem hitenju prepogosto pozabljamo. Soočenje z aktualnimi migracijami z območja Bližnjega Vzhoda pa od države, družbe in posameznika zahteva, da se stopimo v čevlje ljudi, ki v želji za boljšim življenjem prihajajo na evropske meje.«

 (WWW.VLADA.SI / MEDIJSKO SREDIŠČE / SPOROČILA ZA JAVNOST / SPOROČILO ZA JAVNOST, 18. 12. 2015)

 

S temi besedami so nas danes, ob svetovnem dnevu migrantov, nagovorili na spletni strani Vlade Republike Slovenije. Besedi migrant in emigrant sta učencem manj znani, dobro pa jim je znana beseda begunec. Otroci slišijo različne pogovore o tej temi in vidijo različne prispevke na televiziji. Prav je, da se z njimi o tem pogovarjamo, da jim damo možnost povedati svoje mnenje o begunskem valu, o ljudeh, ki jih imenujemo begunci …

begúnec  -nca m (ȗ) kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; kdor se izseli v tujino iz političnih vzrokov; emigrant: politični begunec je zaprosil za azil

 

Preberite, kaj sedemletniki, učenci 2. razreda naše šole, razmišljajo ob vprašanjih o beguncih.

 

KDO SO BEGUNCI?

   Navadni ljudje, različnih starosti.

   Ljudje, ki bežijo pred vojno, da rešijo svoje življenje. Doma pustijo vse. Prihajajo iz Iraka, Pakistana in Sirije.

   So revni ljudje, ki bežijo iz svoje države.

   So ljudje, ki nimajo hrane, pijače, otroci nimajo oblačil.

–   So ogroženi, izgubljeni ljudje – ker je pri njih vojna.

   So tisti, ki hočejo bežati iz ene države v drugo, da zaščitijo svoje družine.

   So ljudje, ki se vseskozi sprehajajo po svetu.

 

KAKO IZGLEDAJO BEGUNCI?

   So rjavi in imajo raztrgana oblačila.

   So temnopolti in črni, nimajo veliko oblek.

   Nimajo čevljev.

   So rjavi, ker so veliko na soncu.

   Izgledajo žalostni.

   So bolni, ker nimajo zdravnika.

 

KAJ BI JIM ZAŽELEL/-A?

   Da bi se kje ustavili in imeli vsaj nekaj denarja.

   Da bi jim pomagali tam, kamor hočejo iti.

   Denar, da bi potovali z boljšimi čolni.

   Da bi si čim prej našli službe in domove, otroci pa bi šli v šole in vrtce.

   Da bi se vojna čim prej končala in bi se lahko vrnili domov.

   Srečo – da bi čim prej prišli v tisto državo, kamor hočejo.

   Srečno pot v Nemčijo.

   Odeje in vzglavnike za spati.

   Da najdejo kraj, kjer ni vojne.

   Oblačila, čevlje in hrano.

   Da bi srečno končali svojo pot.

     

      Na to temo smo tudi ustvarjali. Več izdelkov si lahko ogledate v galeriji slik.

DSCN5761

Darja Gibičar

 

Dostopnost