27. januar je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Ta dan nas spominja in opominja na drugo svetovno vojno, ko so Hitlerjevi vojaki v taboriščih usmrtili okoli šest milijonov Judov.Holokávst, hebrejsko tudi šoa, je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno. Začel se je v letu 1941 in je trajal vse do konca vojne leta 1945. Gre za krut načrt, s katerim so množično uničevali Jude ali Žide, Rome, Poljake, itd ...
V namen izkustvenega učenja, opominjanja na kruto zgodovino in učenja posledic razlikovanja – diskriminacije smo na šoli pripravili kar nekaj aktivnosti. Učenci so poslušali radijsko oddajo.
Pri pouku zgodovine in etike smo ure namenili doživljanju druge svetovne vojne ter se osredotočili na otrokove in človekove pravice. Učenci bodo pripravili tudi predstavitve na to temo. Osmošolcem smo pri pouku domovinske in državljanske kulture in etike predstavili uničevalno taborišče Auschwitz. Učenci so hitro ugotovili, da so bili ljudje izločeni, zaznamovani, zasmehovani in povsem razčlovečeni. Hkrati pa so hitro ugotovili, da je njihovo življenje povsem drugačno in da so lahko za včasih precej samoumevne stvari – mir, družina, svoboda, varnost – izjemno hvaležni.
V dnevih, okoli 27. januarja so devetošolci po razstavi Ane Frank popeljali res ogromno učencev naše šole. Veseli nas, da je razstava požela takšno zanimanje in interes. Tema je zanje zelo zanimiva in velika večina ob zgodbi judovske deklice, ki je v taborišču tudi izgubila življenje, ne ostane ravnodušnih.
27. januar nas mora vse opomniti, da se takšna zgodovina nikoli več ne sme ponoviti. Ravno zato je pomembno, da priznavamo drugačnost – ljudi drugačnega razmišljanja, vere in rase; in da jo sprejemamo; da smo STRPNI ter SPOŠTLJIVI! Samo tako bo naš svet živel in preživel.
Maša Mohorko in Igor Zadravec
